swybrand.com

CILJI 2022

Saj poznaš razliko med cilji ali željami, kajne?

CILJ (goal ang.): A goal is an idea of the future or desired result that a person or a group of people envision, plan and commit to achieve.

ŽELJA (wish ang.): A wish is a hope or desire for something. 

 

Razlika med željo in ciljem je VELIKA. Želja je samo upanje na nekaj, cilj je pa veliko več. Je skoraj že dejstvo, da bo dosežen. Zato je to KAKO si zastavljaš cilje ob novem letu veliko bolj pomembno, kot samo, da si jih. Če ob pisalju ciljev veš, da so dosegljivi, če v njih verjameš, je četrtina dela že narejenega, si že na četrtini poti. To sicer ne pomeni, da morajo biti cilji prizemljeni, da si ne smemo dovoliti želeti doseči več kot nekaj, kar je bližje nam, ampak pomeni, da boš težko dosegla cilje, ki so že iz štarta napisani s sigurnostjo, da se jih ne bo dalo doseči. Potem so tej samo želja.

NE PIŠI CILJEV, KI SI JIH V RESNICI NE ŽELIŠ TAKO MOČNO DOSEČI, ker bodo izgubili pomen. Raje jih napiši manj, zares tistih, ki ti nekaj pomenijo in več energije posveti njim. Tako boš v sebi imela bolj gorečo moč, da jih uresničiš in obljubim ti, enkrat ko si cilj zastaviš in v sebi VEŠ, da boš nekako prišla do njega, TUDI BOŠ.

 

POT DO TAM
Lahko na začetku sploh še ne veš točno kako boš prišla do cilja. Noben ni rekel, da mora biti pot točno začrtana. Ne pozabi, da je ravno pot do tam tista, ki bo prebudila občutek, da živiš. Pot do tam te bo naredila ponosno nase, te bo izoblikovala. Vse prepreke in ovire, padci, ravno zaradi teh boš zrastla. Verjamem v to, da so ravno padci tisti, zaradi katerih rastemo in se spremenimo v boljšega in močnejšega človeka. Zato naj te strah pred njimi ne ovira.

 

Ko sem pričela s pisanjem ciljev, nisem točno vedela kaj pričakovati. Se pa spomnem, da sem čakala na to, da se v meni prebudi neka energija, moč in želja po temu, da svoje sanje pričnem končno uresničevat. Ne znam točno opisat te energije, ampak ko jo začutim, da prodira na plan, se poizkušam vedno umakniti na samo in pričet začrtovat nove cilje. Ne znam ti opisat, kako mi je to spremenilo življenje, bom pa poizkusila vseeno ubesedit v ta blog.

 

Ko sem pričela s pisanjem ciljev, sem delala še kot prodajalka/svetovalka v trgovini s prehranskimi dodatki. Zanimivo je, da sem do takrat že imela idejo, da bi se nekam premaknila en dan, ampak ker je bilo vse samo v oblačkih, seveda ni obrodilo sadov. Sicer sem delala, nisem zabušavala, ampak nisem delala v pravi smeri. Vedela sem samo, da moram biti delavna, ker se samo tako nekam pride. Ko sem se pa 6 let nazaj za novo leto postavila pred zvezek in zares začela razmišljat kaj v življenju želim, so želje iz oblakov padle na papir in se zapisale kot cilji. Takrat sem imela jasno sliko kam se želim premakniti in kako naj bi moje novo leto izgledalo in še kasneje v pet let vnaprej.

Napišem nekaj dolgoročnejših ciljev, ki sem si jih takrat zadala:

• Da bi imela enkrat svojo kolekcijo pajkic (na žalost je to še nekaj let ostala samo želja, ker sem iskala način kako bi do tega prišla, pa mi je ”bilo usojeno” kasneje kot sem mislila)
• Da bi se poročila (moj mož se takrat ni želel. Da me je cilj do tega ves čas opominjal, sem v telefon fanta shranila kot: ”Mitja mož”. Danes sva poročena).
• Da bi imela bel večji avto, terenec (pred tremi leti sem si kupila belega Tiguana).
• Da bi se nehala prenajedat in se dobro počutila v svoji koži, da ne bi več ves čas razmišljala o hrani (I made it).

Pa še nekaj poslovnih ciljev tega leta, glede na to, da smo na blogu SWY (ki sem jih napisala sicer v marcu, za novo leto nisem začutila tiste volje po pisanju, zato sem počakala):

• Da imam septembra zaposlena vsaj dva (zaposlenih nas je bilo potem skupno 5).
• Kar se prometa tiče, smo dosegli 2x številko 
• Da imamo ločeno skladišče in pisarne (doseženo junija).

Ne bom lagala, nekaj ciljev je ostalo neuresničenih, ampak zato, ker si jih zares globoko v sebi nisem toliko želela, ali pa v resnici še nisem pripravljena na njih (enkrat doseči vrh Triglava, urediti zunanjo okolico hiše, živet za 2 meseca v tujino,…). Vendar se s tem ne počutim kot da bi mi spodletelo, ravno zato, ker si dovolim imeti prioritete in se teh predobro zavedam.

 

Že od malega sem vedela, da želim več, da se ne želim sprijazniti samo s tem kar mi je dano, ampak silit naprej. Govorim o preizkušnjah, ki si jih zadajam. Monotonost in bit na mestu nikoli ni bilo nekaj kar me je veselilo. Ampak dokler se nisem vsedla pred zvezek in dejansko zgruntala kaj bi, kaj je tisto, kar bi rada dosegla, se ni premaknilo nič.

 

Lahko se ciljev ne piše za novo leto. Lahko se jih odločiš zapisat kadarkoli. Pomembno pa je, da jih med pisanjem začutiš. Pomembno je, da ko jih zapišeš resno misliš. Da ni samo želja ampak v tebi močno zasidran cilj.

 

PISANJE NI DOVOLJ

Ko enkrat zapišeš cilje, si naredila prvi korak, ampak en korak je premalo. Poizkušaj se na te cilje spomniti čimvečkrat. Ali je to vsako jutro, vsak večer. Lahko čez dan, ko lahko, zapreš oči in si predstavljaš, da si že tam. Še najbolje pa bo, da se potrudiš vsak dan narediti nekaj, da boš bližje cilju. Lahko so to majhni koraki, ampak konec leta boš pogledala nazaj in zares videla, da se je zadeva začela odvijat, kot je treba. Ne pozabi, da cilj sam do tebe ne bo prišel. Sama boš morala iti ponj in naresti nekaj zanj.

 

KAJ JE NEMOGOČE?

Normalno, obstajajo cilji, ki si jih zadamo in se nam lahko reči toliko podrejo, da moramo cilj zamakniti na kasneje. Lahko bo trajalo dlje časa, da pridemo do tam. Lahko si pa zadamo nekaj, kar na koncu vidimo, da je popolnoma neizvedljivo ali, da tega pravzaprav sploh nočemo. Takrat se ne počuti kot zguba. Vsakemu, ki je ciljal višje, se je tudi to skozi leta že zgodilo. Temu pravimo življenje :). Ampak to ne pomeni, da ti je spodletelo. Pomeni, da si probala in si postala bogatejša za izkušnjo več, postala si močnejša, zdaj morda bolj veš kaj si želiš ali morda kaj si ne. Lahko pa boš na poti do tam spoznala nekaj čisto drugačnega od tvoje prvotne resnice, nekaj novega, ki bo v tebi zbudilo gorečo željo za dosego čisto drugega cilja kot prvotno. Ne boj se tega. Kot sem rekla, ravno pot je tista, ki nas dela bogatejše.

 

ZARADI OVIR NE VIDIM CILJA

Ponavadi med nami in nikoli doseženimi cilji stoji ena velika skala, in to je STRAH. Strah pred padcem, pred umikom iz lagodnega življenja,  pred tem kaj bodo rekli drugi, pred tem, da izgubiš namesto pridobiš. Ampak ravno strah nas dela žive, zaradi njega adrenalin ohranja življenje zanimivo, polno emocij, bogato tisoč in ene izkušnje več. Cona udobja nas pa lahko pokoplje v monotonost, ugasne iskrico, ki nas ohranja mladostne in polne življenja. Prav je, da se bojiš, ampak naj strah ne bo ovira.

DOSEŽEŠ LAHKO ČISTO VSE KAR SI ZADAŠ. MORDA TRENUTNO NE IZGLEDA NA DOSEGU TVOJE ROKE, AMPAK TO ŠE NE POMENI, DA JE NEDOSEGLJIVO. MORDA BOŠ ZA TO MORALA DELATI VEČ V TEJ SMERI, AMPAK ZATO BOŠ ŠE TOLIKO BOLJ PONOSNA, KO BOŠ PRIŠLA DO TAM.

NE POZABI, DA JE NA KONCU RAVNO PONOS TISTI, KI TI GA NOBEN NE MORE VZET.

 

Ti je zdaj bolj jasno iz kot izvira SWY slogan It Starts With You?

Vse se začne s teboj. Z jasnimi cilji, s potjo do njih, s trudom, ki ga vložiš. Vse se začne v tebi. TI SI TISTI ZAKAJ IN KAKO.

 

SREČNO NOVO LETO!!!!

 

Petra
ig: petraparovel